|
Argentina: Argentina kot članica trgovinskega združenja , upošteva skupne zunanje carinske stopnje (CET), ki se gibajo med 0% in 35%.
Avstralija: V zadnjih dvajsetih letih je Avstralija znižala efektivno carinsko stopnjo z 22 % na 4,5%. Bolgarija: Tisti, ki investirajo v območja z visoko brezposelnostjo, imajo dodatne ugodnosti in znižane obdavčitve. Na teh območjih, ki obsegajo kar 1/3 države, je obdavčitev za podjetja 0-odstotna.
Brazilija: Tuji investitorji v glavnem ustrezajo kriterijem katerihkoli investicijskih vzpodbud. Zvezna vlada ponuja davčne ugodnosti v določenih manj razvitih območjih.
Egipt: Tuji investitorji imajo možnost, da izvedejo določen projekt v prostocarinski coni. To področje ureja investicijski zakon. Namen prostocarinskih con je spodbujanje izvoza, privabiti tuji kapital, izboljšati možnosti zaposlovanja ter razvoj domače industrije z napredno tehnologijo.
Grčija: Grčija ponuja tujim investitorjem širok spekter možnosti. Tako vzpodbujanje kot zaščita investicij sta pomembna elementa razvoja države. Tuji investitorji so obravnavani enako kot domači.
Hrvaška: Hrvati med prednostmi vlaganj navajajo geostrateški položaj oziroma dostop do trgov nekdanje Jugoslavije, izobraženo delovno silo ter usmerjenost v EU.
Indija: Vedno več držav kaže interes za investiranje v Indiji, prav tako se Indija vedno bolj kaže kot stabilna država za te investicije. Indija je pripravljena omiliti določila za tuje neposredne naložbe.
Iran: Prosto carinske cone v Iranu so v zadnjem času zelo popularne in se registracija podjetij na teh teritorijih vedno bolj povečuje. Za razliko od ustanovitve firm, predstavništev ali podružnic v Iranu, je tukaj postopek in čas veliko enostavnejši in krajši.
Italija: Podjetja nimajo ovir pri poslovanju s tujimi valutami, zakonsko je omogočeno, da se knjigovodstvo vodi v več valutah, pod pogojem, da je ena izmed njih evro.
Japonska: Slovenski državljani za potovanje na Japonsko ne potrebujejo vize. Turistična viza velja 90 dni. Viza je potrebna v vseh primerih, ko bivanje na Japonskem presega 90 dni. Delovna viza je potrebna za opravljanje kakršnekoli dejavnosti, ki prinaša dohodek.
Južna Koreja: Najbolj pogosta oblika družbe v Južni Koreji je delniška družba in tudi tuji investitorji se večinoma odločajo zanjo. Prednosti so: družba lahko izdaja delnice, obveznice in zadolžnice, po število delničarjev ni omejeno, možnost ustanovitve enoosebne družbe. Za ustanovitev tuje družbe ni potrebno pridobiti posebnih dovoljenje.
Južnoafriška republika: Tuje podjetje, ki želi odpreti predstavništvo ali podružnico v JAR, se prijavi kot tuja družba. Postopek registracije je praktično enak kot za ostala domača podjetja.
Kanada: Tuji vlagatelji lahko v Kanadi ustanovijo družbo bodisi na zvezni ravni po zvezni zakonodaji, bodisi na ravni provinc, po zakonodaji provinc.
Kitajska: Na Kitajskem je razvit kompleksen sistem spodbujanja tujih investicij v tako imenovanih »Special Economic Zones-SEZ«. Te se nahajajo v posebnih področjh v mestih Shenzhen, Shantou, Zhuhai, Xiamen in Hainan, štirinajstih obalnih mestih, razvojnih conah in posebej določenih mestih v notranjosti države, ki privabljajo investitorje s posebnimi investicijskimi in davčnimi spodbudami. Poleg teh obstaja cela vrsta prostocarinskih pristanišč.
Makedonija: Na osnovi analize sedanjega gospodarskega položaja, pravosodnega sistema in političnega programa vlade je izdelan program za povečanje tujih naložb v Makedoniji.
Mehika: Kako začeti poslovati v Mehiki? Ni določenih težjih in hitrih pravil. Klima za vlagatelje je ugodna.
Nemčija: Podjetja ki ne želijo ustanoviti svojega podjetja v Nemčiji ali niso popolnoma prepričano o dolgotrajnosti poslovanja v Nemčiji, lahko ustanovijo tudi podružnico. Odprtje (oz. tudi zaprtje podružnice) zahteva samo registracijo pri gospodarskem registru in območni gospodarski zbornici.
Romunija: Vladna politika do tujih investicij je tesno povezana z ekonomskim razvojem Romunije. Vlada želi s privabljanjem tujih investicij okrepiti mednarodno aktivnost gospodarstva, dostop do sodobnih tehnologij in svežega kapitala ter mednarodno konkurenčnost.
Rusija: Tuji vlagatelji imajo v Rusiji na razpolago več organizacijskih oblik družb, od katerih se v glavnem odločajo za eno od obeh oblik delniških družb (odprto ali zaprto).
Španija: V Španiji prevladujejo podjetja z omejeno odgovornostjo ter delniške družbe.
Tajska: Najpogostejši obliki družb na Tajskem sta javna delniška družba in zasebna delniška družba.
Turčija: Po turški zakonodaji lahko tujci v državi ustanovijo naslednje vrste podjetij: - delniška družba (Anonim Sirket, AS) - družba z omejeno odgovornostjo (Limited Sirket, Ltd. Sti.) - predstavništvo
Ukrajina: Ustanovitelji delniške družbe so lahko družbe, organizacije, institucije in fizične osebe, za katere ni predpisanih omejitev glede števila, državljanstva ali sedeža oz. stalnega bivališča.
|